Značilnost pedagogike Marie Montessori izhajajo iz spoznanja, da je vsak otrok individum že od prvega trenutka. V otroštvu se postavljajo temelji njegove osebnosti. Zato je vzgoja Montessori “pomoč življenju”.
Cilji vzgoje Montessori
- spodbujanje samostojnosti, samodiscipline in samospoznavanja;
- spodbujanje veselja do učenja in raziskovanja;
- spodbujanje spoštovanja do sebe, soljudi in okolja;
- razvijanje sposobnosti prepoznavanja potreb, odločanja in reševanja težav;
- pridobivanje znanja in drugih spretnosti potrebnih za uspešno izobraževalno pot.
Vzgoja za mir je končni cilj pedagogike montessori. Če ima otrok dobro izkušnjo sobivanja z drugimi, če je zadovoljen in srečen in če lahko sam kaj prispeva k srečnejšemu bivanju v skupnosti, potem bo pripravljen in bo želel sodelovati z drugimi pri ustvarjanju boljšega sveta.
Okolje oblikuje otroka
V vzgojnem pristopu montessori se dobro zavedamo, da nismo odrasli tisti, ki otroka nečesa naučimo, ampak da se otrok v prvi vrsti uči z lastnim udejstvovanje v okolju v katerem živi. Otrok okolje vsrkava s celotnim bitjem, vsrkava in posnema kulturo, vedenje odraslih…..
“Odgovornost odraslega je tako velika, da iz tega izhaja dolžnost, da z vso znanstveno temeljitostjo razišče otrokove duševne potrebe in mu pripravi ustrezno okolje.” (Maria Montessori)
V vzgojnem pristopu montessori so nenehno v interakciji tri komponente. In sicer: otrok, odrasel (vzgojitelj) in okolje-pripravljeno okolje.
V vrtcih montessori na podlagi poznavanja razvojnih značilnosti otroka in njegovega dojemanja sveta pripravimo okolje, ki ga imenujemo pripravljeno okolje.