Zgodnejše jutranje zbiranje. Sprehod do avtobusne postaje. Pričakovanje avtobusa. Nato vožnja. Zanimiva je vsaka hiša, avtobus, ki nas zasleduje, napovedovalka, ki napove naslednjo postajo …
Ko smo prišli v sončno Ljubljano smo se sprehodili preko Kongresnega trga do cerkve Marijinega oznanenja oz. do frančiškanov, kjer smo si ogledali njihove ogromne jaslice. V njih je marsikaj, med drugim tudi labodi, sinička, ne manjkajo pastirji, ovčke, slon, kralji … Glavni pa je seveda Jezus.
Odpravili smo se naprej v ljubljansko stolnico sv. Nikolaja. Tam smo si pogledali dvojne jaslice, prijazni mežnar Blaž pa nam je dal podobice v spomin. Zapeli smo pesmico, nato pa se zazrli v oltarno sliko, na kateri smo prepoznali škofa, saj je imel palico. In škof, ki ima palico, je najboljši škof, to je tisti, ki nas decembra obišče: sv. Miklavž – Nikolaj. V stranski kapeli pa smo zagladali sliko, ki je tako všeč našemu župniku Juretu: prihod svetih treh kraljev, kjer dojenček Jezus vleče enega izmed kraljev za lase 🙂
Postali smo že malce lačni in žejni. Zraven stolnice nam je odprl vrata prijazen gospod. Rekel je, da mu je ime Peter in da nas vabi naprej. V Izvedeli smo, da je rektor bogoslovnega semenišča, hvaležni pa smo za čaj in piškote s katerimi so nam postregli. Lačna usta 36 otrok so pozobala vse piškote, ki jih je Miklavž prinesel bogoslovcem 🙂
Presenečenj pa še ni bilo konec. Za vrhunec smo si ogledali tudi starodavno, 300 let staro knjižinico. V njej niso le knjige pač pa tudi skrinje, v katerih … hm … v katerih je najverjetneje skriti zaklad! A mudilo se nam je na kosilo v vrtec, da bi preverili ali je res tako.