Iz karantene sta se nam javili tudi Tinkara in Lucija. Napisali sta:
“Imamo polno hišo, velik vrt, gozd je čez cesto, čez travnik potok.
Veliko smo zunaj, kjer uživamo pri igri v peskovniku, pomagava na vrtu-sva posejali korenček in solato. Plezava na našo hiško. Kadar jo mahnemo v gozd tam spoznavava različna drevesa, izdelujeva hiške za veverice, opazujeva srne in čakava lisičko pred lisičino. Odkrili smo tudi mlako in tam najprej opazovali mrest, sedaj pa se zadnji teden že veseliva, saj so paglavčki vse bolj aktivni. Skačeva iz štorov, nabirava storže za ustvarjanje doma, hodiva po podrtih drevesih.
Ob potoku naberemo kamne in jih potem pobarvava. Z Nano naberemo čemaž za super zdravo juhico. Sodelujeva pri kuhanju, opereva solato in se uriva v samostojnosti.
Obešava zimsko perilo, saj sedaj prav zares počasi prihaja pomlad.
Zelo radi riševa, sestavljava, štejeva, premagava mamico v spominu, se igrava z dojenčki. Seveda je na rednem programu tudi telovadba.
Mamica mora tudi v službo, medtem ko naju je marca pazil tati. Sedaj mora tudi tati v službo, tako da se bosta mami in tati malo izmenjala.”
Pozdravljamo celotno družino in se zahvaljujemo za potrpežljivost. Svoje vtise so poslali že v začetku meseca, pa prišli na vrsto šele sedaj. Hvala vsem za odziv!
