KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA
Jezus se nam je predstavil na veliko načinov. Enkrat je rekel »Jaz sem Dobri pastir«, drugič »Jaz sem trta«, … spoznavamo ga lahko po njegovih besedah, dejanjih, znamenjih, … z njim se srečujemo pri maši, zakramentih, molitvi. Kaj od tega je blizu otroku?
Kateheza Dobrega pastirja izhaja iz otrokovega hrepenenja po Bogu in mu pomaga, da razvija odnos z njim. Majhnim otrokom podoba Dobrega pastirja daje občutek varnosti in spokojnega miru. Otrok ob podobi Dobrega pastirja odkriva, da ga Jezus kliče po imenu, da ga pozna, vodi, da ga ljubi, skrbi zanj, da dá svoje življenje zanj. Veseli se in uživa v zavezi z Bogom, v njegovi ljubezni, polnosti življenja.
V našem vrtcu otroci drugega starostnega obdobja enkrat tedensko del dopoldanskega programa preživijo v Atriju pri Katehezi Dobrega Pastirja.
Atrij je kraj, kjer se kateheza odvija. Je bolj podoben cerkvi kot učilnici. Atrij ni prostor poučevanja, marveč svet kraj, kjer srečujemo Boga v besedi in dejanju. Vsa kateheza je na nek način bogoslužje Božje Besede, kajti otroku oznanjamo Božjo Besedo.
Katehetova naloga je ustvariti razmere, da se vzpostavi odnos med Bogom in otrokom. Posredna katehetova pomoč pri tem procesu je Božja Beseda. Otrokom ponuja izbrane odlomke. To otroku omogoča, da postane neodvisen od nas, s tem mu pomagamo, da vzpostavi osebni odnos z Božjo Besedo.
Druga posredna katehetova pomoč so materiali. Materiali niso mišljeni kot pomagalo učitelju, ampak kot pomoč otroku. Gre za zaznavne materiale, katerih namen je razvijati čutila. Otroku omogoča, da samostojno razmišlja o tem, kar mu je bilo predstavljeno. Na ta način pustimo otroku, da sam s svojim notranjim Učiteljem nadaljuje razmišljanje, ki jo je začel s katehetom.
Tretja posredna katehetova pomoč je okolje. Pripravljeno okolje ni prostor religioznega poučevanja, temveč prostor religioznega življenja. Je delovni prostor, kjer delo postane pogovor z Bogom.